Po Sopoti se z Matevžom odpraviva še v stari dobri Kotečnik. Matevžu je malo zmanjkalo do Divjega otroka, js pa sm ga bol ko ne samo malo chilal. 

Zvečer smo se dobili v LJ Petra, Nadja, Chris in jaz. Čez 6 ur in pol (brez lutanja ) najdemo viadukt pod katerim že čakajo Štef, Niko, Andraž in Maj. Nato tudi malo proslavimo pretekli dan in za kakšno urco zaspimo. Ko se zjutraj zbudim vidim, da je v kratkem času mojega spanja okoli mene polno delavcev, ki so celi zgodni in pridni prišli v službo.  Nobeden nam ni zatežil, ker spimo pred vhodom njihovega delavnega mesta, Švicarji so res kralji! 

Kljub neprespani noči je motivacija takoj po kavici spet na nivoju in kr hitro se spokamo plezat v Chironico. Vreme je vrhunsko – sončno in mrzlo, skala suha, lepenje nuoro dobro – daleč najboljši pogoji za plezanje odkar hodim bolderirat v Švico. Plezali smo tako 3 dni v Chironicu in en dan v Crescianu, vsi pa smo en dan tudi počivali… no vsi razen Petere, ki je plezala kr 5 dni skupaj .

** you don't have permission to see this link **

Spali smo v bunkerju, ki jih je v dolini Ticino okoli 7. Švicarji so pametni. Ne samo, da se ne igrajo vojne z ostalimi državami, dejansko zgradijo vojne bunkerje in jih za ugodno ceno dajejo v najem. Zraven bunkerja smo imeli tudi hokej igrišče, tako da smo lahko izumili tudi nov šport – lonec krling . Vsi večeri v bunkerju so bili zelo zabavni, imeli smo degostacijo dobrega vina (dejansko obstaja boljše vino od Dobrovoljčka ), Chris nas je naučil kako z spenkanjem lepo olupiš granatno jabolko, Miha nas je naučil igrati jungle speed itd… 

** you don't have permission to see this link **

(foto Miha Rainer)

Po mojem ne pretiravam, če rečem, da smo se vsi zelooo naplezali. Maj je splezal milijon balvanov, predvsem pa se je znašel v platah. Chris je vsak dan splezal vsaj eno sedemko, prav tako pa me je veliko naučil o plezanju platk .Petra in Nadja sta med maso drugih balvanov splezali tudi 6c+7a prečko, Petra pa je bila peklensko blizu tudi svojemu prvemu 7a bolderju. Štef je bil najbolj možno blizu večim 8a bolderjem, v The Arete with a pocketu pa je 7x padel na zadnjem gibu, ker ga je preveč navilo. Niko ( ki je prav tako bil zelo blizu areti) pa je splezal tudi svoj najtežji bolder ** you don't have permission to see this link ** (7c+).

** you don't have permission to see this link **

Tudi meni je uspelo preplezati vsak plezalni dan en 8a balvan ali več. Prvi dan sem malo zmačkan v zadnjem poizkusu dneva preplezal Serre Moi Fort (8a). Drug dan sem v Crescianu Jungle book sit (8a), ki je eden lepših bolderjev, ki sem jih kdaj preplezal. Tretji plezalni dan sem se počutil najboljše, saj sem imel prejšnji dan pavzo. Zato sem dan posvetil najtežjemu balvanu, ki sem ga kdaj probal. Gibe sem nardeil v 5. minutah, v drugem poizkusu sem padel po detajlu zaradi zdrsa pete, v tretjem poizkusu pa mi je uspelo. Tako sem preplezal Delusion of grandeur (8b). Ujela me je tudi Štefova kamera, tako da bom pozneje objavil tudi filemček vzpona. Zadnji dan sem v zadnjem poizkusu izleta v čisti temi splezal še prelepo slovpaso prečko Rah, plats, plats (8a). Hvala vsem podpornikom za svetenje z čelkami in navijanje! 

Vsekakor eden lepših plezalnih izletov do sedaj .

LP!